13. dan

Zadnje jutro smo lahko poležavali malo dlje, saj smo se v šoli zbrali šele ob 11h. V pripreditveni dvorani so nas pričakali naši turški prijatelji in profesorji. Posedli smo se v krogu in si izmenjali vtise in mnenja ter obujali spomine iz našega “izleta”. Po podelitvi certifikatov, ki smo jih prejeli kot dokazilo opravljene izmenjave, je sledila manjša pogostitev. Po končanem slavju sva Mina in Kaja odšli v shopping mall s tremi turškimi dečki, ostali pa so odšli v hotel pakirat. Še zadnjič smo se sprehodili do naše restavracije in tam povečerjali, kar smo si želeli. Maša je imela srečo na svoji strani, naročila je isto jed, kot prvi dan a tokrat so ji jo servirali brez ,,stročjega fižola’’, kar je pomenilo, da restavracije ni zapustila v solzah. Večer smo zaključili v turškem slogu, na šiši in v dobri družbi.

12. dan

Zjutraj smo se po zajtrku še zadnjič odpravili v laboratorije. Tam smo spet opazovali analize in raziskave ter se tudi pohecali z laboranti. Skupaj z njimi smo na koncu posneli še nekaj fotografij in selfijev. Nato smo se odpravili nazaj v hotel kjer smo imeli enourno pauzo pa njej pa smo z metrobusom odsli v center. Vmes smo prestopili se na tramvaj in kmalu prispeli v staro mesto. Odhiteli smo do Hagie Sophije saj smo poskusali priti noter se preden bi se zacela večerna molitev. Uspeli smo ter brez čakanja v vrsti prišli v to veličastno zgradbo. Opazovali smo njeno velikost in prostornost. Nato smo bili ze precej lačni, zato smo zavili v Burger Kinga kjer smo kljub veliki gneči uspli nekaj pojest. Nato smo se razgledali po stojnicah, kjer smo kupovali zapestnice, pulovrje, ogrlice... Ker je bilo že precej pozno smo se vkrcali na tramvaj in se odpeljali proti domu. Kmalu po prhodu v hotel smo urujeni zaspali.

11. dan

Torkova jutranja rutina se ni prav nič razlikovala od ostalih dni. Po zajtrku smo se odpravili v laboratorije. Zala in Nika v laboratorij Azolab, osala ekipa pa v Nanolab. V Nanolabu smo malo spremenili razpored po laboratorijih, vendar delo je potekalo bolj ali manj običaljno. Kaja, Mina, Eva in Maša so samostojno, z nekaj pomoči, izvedle celotno analizo za prisotnost pesticidov od začetka do konca. Po koncu je vodja oddelka vsaki posebaj podal rezulate naše analize, kateri so se izkazali za uspešne. Popoldne pa smo kot ponavadi nekateri prepisali zamujeno snov iz šole, nekateri pa počivali. Pri večerji sta se nama pridlužila Seda in Umit. Povedali smo jima naše vtise o izmenjavi in predlagali izboljšave za naslednje generacije. Po večerji pa je velika večina podlegla napornemu dnevu in trdno zaspala.

10. dan

Po nekaj oblačnih dneh smo se ponovno prebudili v prelepo sončno in toplo jutro. Pojedli smo zajtrk, katerega smo si v večini začeli pripravljati sami, saj nam turška mast ne ustreza več preveč in zato raje podležemo dobremu staremu mleku in kosmičem. Po obilnem obroku smo se *drumm rolls* ponovno odpravili "na šiht", ki zopet ni bil preveč produktiven. V enem laboratoriju so večji del dneva zgolj presedeli v konferenčni sobi, v drugem pa sta Nika in Zala cel dan le opazovali kako uslužbenci strižejo tekstil. Po nekaj urah je dolgočasje prevladalo in prepustili sta se svojemu otroškemu duhu ter odprli svojo delavnico papirnatih letal. Po " napornem" delovnem dnevu smo imeli nekaj časa da se odpočijemo v hotelskih sobah, potem pa smo se odpravili na zgodnjo večerjo in takoj za tem prvič hopnili na istanbulski avtobus ter se odpeljali do bližnjega nakupovalnega središča. Seveda po profesorjevi želji :). Ker so bile cene kljub temu, da smo v Turčiji, zelo visoke, smo se dragim izdelkom raje izogibali. Zgodilo se je celo, da smo popolnoma izgubili tiste najbolj zagrete, ki so bili z dušo tako v nakupovanju, da so za seboj pustili celo telefon in denarnico. Konec je bil srečen, zahvaljujoč našemu skupnemu cilju: Starbucksu, kjer smo se ponovno našli. Praznih rok (z izjemo Maše, seveda) smo se odpeljali nazaj domov, kjer smo nekaj časa uživali še v skupni debati, potem pa je zmagala utrujenost in vsi smo popadali kot topovi, z zvokom dežja in groma v ozadju.

9. dan

Danes smo se ponovno prebudili ob osmih. S skupino Hrvatov smo se odpeljali do Bosporske ožine. Tam smo imeli prosti čas za nakupovanje spominkov. V eni izmed restavracij smo naročili znano mastno turško jed - kumpir. Ob dvanajstih smo se odpeljali z ladjico po Bosporski ožini. Bilo je precej oblačno. Zala se je prelevila v vlogo karakterja iz serije Outer Banks in na mimoidoče ladje in Turke za nami, ki so le neškodljivo uživali v razgledu in morski sapi, klicala: “ Bring it on home, John B! Bring it on home boy!” Potem smo se odpeljali do wannabe Čopove, kjer smo najprej nekaj mastnega prigriznili, kasneje pa smo vse te kalorije porabili pri šprintu od trgovine do trgovine. Dolga prehojena pot do Galat stolpa je bila nagrajena s prekrasnim razgledom Istanbula. Tu se je naš izlet za danes zaključil. En izmed največjih izkupičkov dneva pa je bil nakup toribice. Po 8 dnevih se je hrana se poslabšala, vendar Nika še vedno vstraja in uživa v kokošji juhici. Vic dneva pa je: “ Doma imamo 5 kamer, pa nobena ne lovi tok dobr kr Premru” ~ by Maša Blog by Eva

8. dan

Zjutraj smo se vsi malo lažje zbudili, ker nas je že pozdraviljal sonček. Po zajtrku, ki je med drugim enak že vseh 8 dni, smo se s kombijem odpravili proti centru Istanbula. Prvo smo od zunaj videlu Blue Mosque in pa Hagio Sophio, katero smo imei namen pogledat tudi od znoter, a je bila kolona predolga. Sledil je ogled Sultanovih vrtov. Na vidiku smo imeli Bospor- stik Azijske in Evropske celine. V vodnjak na enem izmed vrtov je vasak posebaj vrgel liro, zdaj pa upajmo, da se želja vresniči vsem. Obiskali smo še 2 mošeji, pri katerih smo dekleta imela težave z rutami, izgledale smo kot stare mame. Leonard je imel to čast, da so ga mimoidoči spraševali če smo njegov harem, a je on vs nezadovoljen odvrnil, da ne. Kosilo nas je vse presenetilo, tudi Mina je ostala brez pripomb, jedli smo čevapčiče in pomfri. Po kosilu smo odšli na Grand bazaar, ki pa si ga nismo imeli prilike najbolje ogedati, a smo nekateri še useeno imeli čas, da smo si kupili kakšen spominek. Pobral nas je kombi in nas odpeljal še do Spice Bazaarja, kjer smo imeli prosti čas za nakup najbolj originalnih fakov. Odeljali smo se samo še do hotel, kjer smo naredili še nekaj za šolo, potem pa so nam večerjo dostavili do hotela in pojedli smo jo kar na tleh.

7. dan

Zjutraj je potekalo vse tako kot običajno, torej zbujanje, zajtrk in laboratorij, v katerem ni bilo nobenih posebnosti. Imeli so inšpekcijo, zato so bili zelo zaposleni, tako da smo bili bolj ali manj "frej" celotno dopoldne. Zaradi utrujenosti nas je veliko ravno pred večerjo zaspalo, kar bi nam lahko povzročalo rahle težavice, saj smo bili po večerji zmenjeni s turškimi vrstniki. A na srečo so nam postregli tudi že velikokrat omenjen turški čaj in kavo, ki je odgnala vsako sled zaspanosti. Tako smo se peš odpravili v lokal, v katerem smo klepetali in gledali petkovo vzdušje na istanbulskih ulicah. Sledil je še sprehod po parku, potem pa je začelo preveč zebsti, zato smo se odpravili nazaj v hotel. Malo smo še poklepetali, potem pa je učinek čaja popustil in smo se pometali spat.